3. LEKCIJA - TRGOVINA, KMETIJSTVO, GOSPODARSTVO
TRGOVINA
V Starem Egiptu so dolgo časa poznali blagovno menjavo, kar pomeni, da so menjavali blago za blago (npr. žito za ribe). Tudi po tem, ko so v 2.polovici 1.tisočletja pr.Kr. začeli uporabljati denar, je še vedno velika večina poslov med nižjimi sloji potekala v obliki blagovne menjave. Glavni dobrini sta bili žito in olje. |
Egipčani pa so trgovali tudi z drugimi ljudstvi. Iz Nubije so dobivali zlato, iz Sinaja pa baker in drage kamne, iz Libije so uvažali les. Z ekspedicijami so si pridobili mnoga nova ozemlja in tako tudi številne trgovske poti, med drugim do Perzije in Indije. Najlažji prenos dobrin je potekal preko ladijskega transporta. Če jim veter ni bil naklonjen, so se morali odpraviti na pot po kopnem, kar pa ni bilo lahko, saj so bili obkroženi s puščavami. Pot po kopnem je bila naporna in dolgotrajna.
KMETIJSTVO
Kmetijstvo v Egiptu je slonelo na reki Nil in njenem poplavljanju. Zaradi predvidljivosti reke so Egipčani lahko zgradili močan irigacijski (namakalni) sistem, s katerim so uspeli namočiti tudi obdelovalne površine v notranjosti države. Pridelovali so žito, ječmen, čičeriko, fige, grozdje, lubenice,... Za industrijske potrebe so pridelovali tudi lan in papirus. Po živinoreji niso pretirano poznani. Šaduf je naprava, s katero so vodo iz Nilovih kanalov prenesli na višje ležeče obdelovalne površine. Zanimivo je, da je šaduf še danes v uporabi.
Sakija je večje vodno kolo, s katerim so črpali vodo iz vodnjakov in jo nato prenesli na polja. |
GOSPODARSTVO
Egipčansko gospodarstvo je bilo zelo močno. Slonelo je primarno na kmetijstvu, sledilo mu je ribištvo. Pomembna je bila tudi manufaktura oziroma obrt, predvsem pridelava piva in tekstila. Svoje bogastvo so črpali tudi iz rudnikov, kamnolomov in gozdarstva. Poznali so tudi bančništvo. Znano je tudi, da so vladarji pobirali davke, ki so bili izredno visoki. Sredstva so dobivali tudi z vojaškimi spopadi, vojaškimi pleni in ujetniki.
Egipčansko gospodarstvo je bilo zelo močno. Slonelo je primarno na kmetijstvu, sledilo mu je ribištvo. Pomembna je bila tudi manufaktura oziroma obrt, predvsem pridelava piva in tekstila. Svoje bogastvo so črpali tudi iz rudnikov, kamnolomov in gozdarstva. Poznali so tudi bančništvo. Znano je tudi, da so vladarji pobirali davke, ki so bili izredno visoki. Sredstva so dobivali tudi z vojaškimi spopadi, vojaškimi pleni in ujetniki.
To je za to lekcijo vse, saj želim, da se počasi začnete pripravljati na test, ki bo objavljen 28.11.
Ne pozabite na domačo nalogo.
Želim vam uspešno učenje!